Centre International d'Antibes, Antibes

Ko pomislim na lanskoletne jezikovne počitnice v Antibesu, Franciji, samo zaprem oči in že čutim toplino mivke, v katero zakopavam stopala, poletno sonce, ki me greje in ustvarja tisto čudovito sredozemsko porjavelost manekenk iz reklam za kopalke. Slišim valove, kako nežno pljuskajo ob obalo, otroke, ki se igrajo v vodi in svoje prijatelje, ki ležijo ob meni in se navdušeno pogovarjajo o izletu v Monako. Spomnim se na vse prijazne, odprte in zabavne ljudi, ki sem jih spoznala na tem potovanju, nove prijatelje iz Francije, Italije, Španije, Anglije, Irske, ZDA, Grčije, Nemčije, Švedske, celo iz Maroka, Egipta, Sibirije, Kolumbije, Singapura, Dubaja …

Zame sta bila ta tedna veliko več kot le učenje francoščine (ki sem se je ob zabavnih učnih urah naučila več kot prej v dveh letih učenja v šoli), bila sta sanjske počitnice, pravi ''Summer Paradise''. Bili smo svobodni – lahko smo obiskali slavna mondena mesta, kot so Cannes, Nica in San Tropez, odkrivali skrite ulice v Antibesu, si ogledovali številne muzeje, cele dneve nakupovali, jadrali, ležali na plaži ali preprosto uživali v druženju ob bazenu na šolski posesti. Tudi za gurmane, kot sem jaz, je to pravi biser: božanski ''macaroni'', legendarni siri, palačinke, rogljički in druge značilno francoske jedi nikogar ne pustijo hladnokrvnega. Zaradi tega in številnih malenkostih, ki so naredile vsak dan še boljši, se z veseljem ozrem nazaj, poklepetam s prijateljico z drugega dela sveta ali obujam spomine ob nešteto slikah.

In čeprav pišem svoje spomine sedaj, ko je zunaj že tako mrzlo, da z neba padajo snežinke, me misel na poletne dni in noči v Franciji še vedno greje…