LTC Language Teaching Centre, Eastbourne

Sprva sploh nisem hotela na tečaj v Anglijo, saj sem imela strah pred govorjenjem v angleščini. Sama pri sebi sem si mislila, da govorim porazno. Vendar sem, v zahvalo mojemu bratu, le šla. On me je namreč prepričal kako super je tam; iz svojih izkušenj mi je povedal, da sploh ni važno na kateri stopnji angleščine si. Vsi tam so namreč z istim namenom – naučiti se angleščine. Nekateri čisto od začetka, nekateri da prebijejo strah pred komuniciranjem, pisanjem ali spoprijateljevanjem, spet drugi da izpopolnijo naglas in izgovorjavo.
Prvo leto sem šla skupaj s prijateljico, druga drugi za podporo. Vendar sem opazila, da to ne bi bilo potrebno, saj sva že na letalu spoznali veliko novih sovrstnikov. Ne pravim, da nisva uživali, vendar sva bili tako ali tako v drugih skupinah; vsaka za svojo raven znanja iz jezika. Moram priznati, da me je bilo najprej strah, ampak nisem bila edina, ki se je tako počutila.
Z drugimi tečajniki sem se spoznala in spoprijateljila s pomočjo pouka (ki je pravzaprav zelo zabaven), popoldanskih dejavnosti (lazer quest, plavanje, bowling, kino...) ter druženja v prostem času. Po pouku smo največkrat šli v mesto ali na plažo, če smo bili lačni, na pico, včasih pa samo na angleški čaj s tortico.  
V dveh tednih sem navezala ogromno prijateljstev; iz Turčije, Francije, Italije, Španije, Rusije, Nemčije, Švice. Z nekaterimi sem stike ohranila tudi po vrnitvni domov. Z njimi sem se dopisovala preko telefona, pisem ali Skypa. Nalsednje leto smo se ponovno dobili v Angliji in sedaj sem z nekaterimi že tako dobra prijateljica, da se za praznike in rojstne dneve obdarujemo, pošiljamo kartice in spominke iz potovanj, pri dveh novih prijateljicah (ena iz Italije druga iz Slovenije) pa sem celo preživela vikend.
Kakšni so učitelji in vodiči? Super. Ko si jih potreboval, so ti pomagali, niso sitnarili, včasih so se celo zabavali z nami. Prav tako je pouk čisto drugačen kot v pravi šoli; tukaj s pogovarjanjem odkrivamo različne kulture, navade, pomembne ter priročne izraze za vsakdanje življenje ter predstavljamo in zastopamo svojo državo.
Vsako leto v Angliji naberem več in več izkušenj, v spominu mi ostanejo bolj in bolj zabavni dogodki. Najpomembneje je, da sem zgubila strah pred komuniciranjem, saj sem ugotovila da vsak lahko naredi napako ter se iz njih samo uči.